Projekt Katamaran sva zasnovala pristna »ištrijana«, ribiča Kristijan in Elvino kot projekt medgeneracijskega sodelovanja, ki povezuje malo priobalno ribištvo s turizmom in lokalnim ekološkim kmetijstvom. Zavedava se namreč, da je za obstoj dejavnosti v lokalnem okolju nujno medsebojno lokalno povezovanje na vseh ravneh. Tako želiva povezati najino morsko dejavnost – ribištvo z lokalnimi »kopenskimi« dejavnostmi, ki skupaj ustvarijo istrske krožnike izvrstnih okusov.
O NAS IN O STELLA MARIS
Projekt Katamaran sva zasnovala pristna »ištrijana«, ribiča Kristijan in Elvino kot projekt medgeneracijskega sodelovanja, ki povezuje malo priobalno ribištvo s turizmom in lokalnim ekološkim kmetijstvom. Zavedava se namreč, da je za obstoj dejavnosti v lokalnem okolju nujno medsebojno lokalno povezovanje na vseh ravneh. Tako želiva povezati najino morsko dejavnost – ribištvo z lokalnimi »kopenskimi« dejavnostmi, ki skupaj ustvarijo istrske krožnike izvrstnih okusov.
Kristijan je mlajši, prodoren, iskriv in inovativen ribič, ki je ljubezen do morja in ribolova prevzel po očetu. Leta 2004, po štirih letih samostojnega začetka z dejavnostjo malega priobalnega ribolova, je začel z izdelavo nove ribiške barke, dolge 8,6 m, saj mu je tedanja 7 metrska barka ‘pasara’, postala premajhna.
KRISTIJAN JEŽ
Gospodarski ribolov Kristijan Jež s.p.
Elvino je ribič starejšega kova, ki izkušnje v ribolovu nabira že polnih 35 let in mu morskih modrosti ne manjka. Z ribištvom se je pričel ukvarjati že leta 1984. Po letu dni je zapustil barko Bakus in se odpravil na samostojno pot. Kmalu po tem je pričel z izdelavo 15 m ribiške barke Polaris, ki jo je leta 2004 zamenjal za Delamarisovo 16 metrsko Deklico.
ELVINO SABADIN
Gospodarski ribolov, Elvino Sabadin s.p.
O STELLA MARIS
Ker so med ribiči pregovorno razširjene številne vraže sva tudi najinemu katamaranu dala ime po sv. Mariji kot zvezdi morij – Stella Maris, zaščitnici ribičev in mornarjev, kateri je posvečen tudi ulični oltar v Bošadragi, v bližini koprskega Ribiškega trga. Ta oltar od leta 2018 krasi slika Bošadraške Marije, dela akademskega slikarja Tomaža Perka.
PODATKI O DRUŽBI:
Dolgo ime: STARMAR, gostinstvo in turizem, d.o.o.
Kratko ime: STARMAR d.o.o.
Naslov: Koper, Glagoljaška ulica 1A, 6000 Koper – Capodistria
Matična številka: 8816034000
Davčna številka: SI 82532087
Dejavnost (SKD): 56.101 restovracije in gostilne – Gostinstvo in Turizem
Ustanovitelji: Kristijan Jež, Elvino Sabadin
Zakoniti zastopnik: Kristijan Jež (direktor), Elvino Sabadin (prokurist)
Transakcijski račun: IBAN SI56 1010 0005 9042 052 (T) Banka Intesa Sanpaolo d.d.
E-naslov: info@stellamaris-koper.si
Facebook stran: fb.com/stellamaris-koper
NAMEN IN CILJ OPERACIJE
Kot ponosna lokalna ribiča, ljubitelja dobre lokalne hrane in pijače želiva najino ljubezen do ribištva nadgraditi v edinstveno kulinarično ponudbo jedi iz rib dnevnega ulova, postreženih na najbolj pristni morski lokaciji – katamaranu, privezanem na ribiškem pomolu v Kopru.
Poleg rib iz lastnega ulova ponujava tudi druge lokalne morske (npr. školjke) in obmorske dobrote, striktno pridelovalcev z območja LAS Istre, v duhu lokalnih pobud:
— »Kilometer Nič« – predelava lokalno pridelane/ulovljene hrane in
— »Z morja na krožnik« – ponujava ribe in ostale morske dobrote iz dnevnega ulova.
S tem slediva cilju povezovanja ribištva in lokalnega ekološkega kmetijstva, ki omogoča ohranjanje
trajnostnega razvoja ribištva, tesno povezanega z lokalnim okoljem.
Za zaključene skupine ponujava tudi poseben aranžma s prevozom po morju, s čimer želiva
razkazati zanimivosti in danosti območja LAS Istre in prikazati delo ribičev malega priobalnega
ribolova ter ostalih ribiških veščin.
OZADJE PROJEKTA
Ribištvo kot panoga izgublja moč zaslužka in preživetja, zato je nujna diverzifikacija poklica. Tradicionalno ribištvo je močno povezano s turističnim sektorjem, kot glavnemu povezovalnemu členu med obrtjo, okoljem in tradicijo. Zato sva sklenila, da mali priobalni ribolov, s katerim se oba ukvarjava, poveževa s kulinariko in turizmom.
DIVERZIFIKACIJA POKLICA
V ta namen sva nabavila plovilo – katamaran, na katerem ponujava morsko kulinariko, z njim pa bova lahko opravljala tudi prevoz gostov po slovenskem morju.
ZAKAJ KATAMARAN?
Izbira katamarana za plovilo ni naključna, saj omogoča številne prednosti pri izvajanju najine dejavnosti. Dva povezana trupa namreč omogočata prepotrebno uporabno površino za pripravo gastronomske ponudbe kot tudi za postrežbo gostov, obenem pa omilita zibanje plovila na morju in zagotavljata večjo stabilnost. Katamaran ima nizek ugrez, kar omogoča plovbo tudi v plitvih vodah, dva motorja, ki sta na krmi obeh trupov, pa omogočata enostavno manevriranje.
DODANA VREDNOST
S pomočjo sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo sva z nabavo katamarana, ki omogoča izvajanje lokalne kulinarične ponudbe in s tem večjo konkurenčnost gastronomskega območja slovenske Istre kot tudi prevoze turistov omogočila pogoje za ustvarjanje novega delovnega mesta kot tudi ohranitev obstoječih delovnih mest na celotnem območju LAS Istre. S projektom, ki predstavlja inovativno partnerstvo mladega in starejšega ribiča, prispevava k uravnoteženemu razvoju ribištva v povezavi s podeželjem in obalnim območjem LAS Istre ter s tem k uresničevanju splošnih in posebnih razvojnih ciljev LAS Istre.
REZULTATI PROJEKTA
Po posamezni aktivnosti (A) posamezne faze so predvideni naslednji rezultati (R):
1A1: uspešno zaključena operacija – 1R1;
1A2: 2 medijski objavi – 1R2, 2 FB objavi – 1R3, 1 PR sporočilo – 1R4;
1A3: 1. faza izdelave katamarana – 1R5;
1A4: nabava osnovne/obvezne opreme – 1R6;
1A5: nabava kuhinje za plovilo – 1R7;
2A1: uspešno zaključena operacija – 2R1;
2A2: 2 medijski objavi – 2R2, 2 FB objavi – 2R3, 1 PR sporočilo – 2R4, izdelava spletne strani – 2R5;
2A3: 2. faza izdelave katamarana – 2R6;
2A4: pregled plovila – 2R7, sklenitev zavarovanja – 2R8, prevzem plovila – 2R9, prevoz plovila v Koper – 2R10, ureditev priveza 2R11;
2A5: ustanovitev podjetja – 2R12, zaposlitev kadra – 2R13, podpis 3 pogodb o dobavi – 2R14.
POTEK PROJEKTA
V okviru Javnega poziva LAS Istre v letu 2018 za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Istre 2014-2020 sva Kristijan Jež in Elvino prijavila operacijo »KULINARIČNA PONUDBA LASTNE RIBE IN EKOLOŠKE HRANE NA KATAMARANU« ali krajše »KATAMARAN«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z odločbo z dne 28. 8. 2019 potrdilo operacijo. Vrednost celotne, leto in pol trajajoče operacije znaša 254.360,16 evrov. Operacijo sofinancira Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo v 80-odstotnem deležu.
V okviru projekta, razdeljenega v dve fazi so bile predvidene naslednje aktivnosti:
1A1 – Vodenje operacije : priprava vsebinskega in terminskega načrta aktivnosti, koordinacija izvedbene in finančne skladnosti izvedbe operacije ter nadzor nad korektnostjo izvedbe, vse v koordinaciji s partnerjem.
1A2 – Obveščanje javnosti: predvideni 2 medijski objavi, 2 Facebook objavi in 1 PR sporočilo.
1A3 –Prva faza izdelava plovila: oddaja naročila izdelave katamarana.
1A4 – Nabava obvezne opreme katamarana: nabava osnovna oprema, ki bo služila za varno plovbo in varnost posadke ter obiskovalcev.
1A5 – Nabava kuhinje.
2A1 – Vodenje operacije: kot 1A1, vendar za drugo fazo projekta.
2A2 – Obveščanje javnosti: poleg predhodnih objav je predvidena izdelava spletne strani.
2A3 – Druga faza izdelave plovila: izdelava katamarana.
2A4 – Zaključne aktivnosti: prevoz izdelanega katamarana do Luke Bakar, prevzem s strani naročnika, zavarovanje plovila, prevoz plovila po morju v Koper, ureditev priveza in označitev operacije.
2A5 – Ustanovitev podjetja: ustanovitev podjetja, ki bo upravljalo plovilo ter vse posle povezane s trženjem turistične ponudbe, ponudbe rib iz malega priobalnega ribolova ter prevozov po slovenskem morju. V okviru aktivnosti je predvidena zaposlitev 1 osebe za določen čas ter sklenitev pogodb o dobavi z lokalnimi ponudniki na podlagi že sklenjenih pisem o nameri.
KAKŠNO HRANO PONUJAMO?
Na katamaranu ponujamo kulinarično ponudbo rib iz večinsko lastnega ulova ter ekološko hrano. Vso zelenjavo, ki je kot prikuha k ribam, dobavljamo od lokalnih ekoloških pridelovalcev iz območja LAS Istre.
RIBE NA RAZLIČNE NAČINE
Ribe pripravljamo kot kuhane, cvrte, pečene ali na žaru. Vsak obiskovalec najde nekaj po svojem okusu, vendar je osnovno načelo, da samo kuhana riba ohrani svoj naravni okus, sledi pečena riba, nato cvrta in na žaru. Sicer pa, »de gustibus non est disputandum« – o okusih se ne razpravlja.
RAZLIČNE RIBE V RAZLIČNEM LETNEM ČASU
Ribolov poteka praviloma po sezonah in sicer ulovimo:
— pozimi predvsem morske iverke, morske liste in brancine,
— spomladi predvsem morske pse, ribone in špare,
— poleti predvsem špare, velike in male ribone, skuše in male morske pse ter
— jeseni predvsem orade, ciplje, salpe in morske liste.
SARDELA (Sardina pilchardus)
Je naša najbolj poznana plava riba, saj je v ribarnicah prisotna več ali manj skozi celo leto. Najbolj okusna pa je jeseni, ko je tudi bolj mastna. Sardela živi v jatah, ki se pri nas podnevi zadržujejo ob morskem dnu (tudi do 100 m globoko), ponoči pa se dvignejo proti površju.
MOL (Merlangius merlangus)
Mol ima belo, nemastno meso, zato je dietetno. Živi nad muljastim ali peščenim morskim dnom do globine 100 metov. Pri nas ga najdemo povsod, razen v ozkem, kamnitem obalnem pasu. V našem morju je prisoten vse leto.
MENOLA (Spicara flexuosa)
V našem morju je prisotna vse leto, živi na peščenem in blatnem dnu, zato je meso srednje kakovosti.
RIBON (Pagellus erythrinus)
Ribon spada med belo ribo z zelo okusnim mesom. Živi na blatno peščenem dnu ali med algami v obalnem pasu. V našem morju je prisoten vse leto.
SALPA (Sarpa salpa)
Poseljuje kamnito in peščeno morsko dno poraščeno z algami ali morskimi cvetnicami. Najdemo jo do globine 70 metrov. Ker se večinoma hrani z algami ima meso značilen okus. V našem morju je prisotna vse leto, najštevilčnejša je januarja in februarja ter avgusta.
BRADAČ (Mullus barbatus)
Bradač živi na skalnatem in blatno-peščenem ali muljastem dnu do globine 300 metrov. Meso je okusno z izrazitim okusom po jodu. V našem morju je prisoten vse leto, najštevilčnejši je od septembra do novembra.
ŠPAR (Diplodus annularis)
Manjša bela riba, ki zraste do 20 cm dolžine in ima okusno meso. V našem morju je prisoten vse leto, najštevilčnejši je od aprila do oktobra. Špar poseljuje travnike morskih cvetnic, najdemo pa ga tudi nad muljastim in peščenim morskim dnom. Čeprav ga lahko najdemo do globine 90 metrov, se najraje zadržuje v plitvejši vodi.
ZLATI CIPELJ (Liza aurata)
Poznanih je več vrst cipljev, najbolj okusen pa je zlati cipelj, ki ima značilno zlato piko na škržnem poklopcu. Najboljši je na žaru. Živi na plitvem skalnatem in peščenem večinoma obraslem dnu. Poleti se umakne v globje morje, pozimi pa se združuje v velike, strnjene jate, ki se zadržujejo v zalivih, blizu izlivov celinskih voda.
SKUŠA (Scomber scombrus)
Skuša ali škomber spada k plavi ribi in ima zato nekoliko bolj mastno meso. Živi v jatah do globine 200 metrov, izjemoma tudi 1.000 metrov. Zimo preživi v globljem morju, spomladi se približa obalam. V našem morju je prisotna vse leto, najštevilčnejša je od maja do oktobra.
LIGNJI (Loligo vulgaris)
Meso lignja je zelo okusno, najbolj od vseh glavonožcev. Dan preživi globlje, bliže morskemu dnu, ponoči pa zaplava proti površini. Najdemo ga do globine 250 metrov. V našem morju je prisoten vse leto, najštevilčnejši je od novembra do januarja.
SIPA (Sepia officinali)
Ima okusno meso in se jo lahko pripravlja na več načinov (v pečici s krompirjem, v solati, črni rižot, .). Sipa je v našem morju prisotna vse leto, najštevilčnejša je od avgusta do decembra. Sipa živi na peščenem ali muljastem morskem dnu do globine 200 metrov. Pogosto jo najdemo tudi v plitvejšem morju na kamnitem dnu.
IVERKA (Platichthys flesus)
Večino leta preživi v izlivnih območjih celinskih voda in v lagunah, zakopana do oči v blatnem ali peščenem dnu. Meso je dobro. Zahaja tudi v celinske vode. Pozimi odplava v globje morje kjer se drsti. V našem morju je prisotna od decembra do februarja, najštevilčnejša je januarja.
MOŠKATNA HOBOTNICA (Eledone moschata)
Moškatna hobotnica je podobna navadni hobotnici le, da je manjša od nje. Živi na peščenem ali muljastem dnu do globine 100 metrov, redkeje jo najdemo na kamnitem dnu. Ko ni aktivna, se skriva v luknjah, pogosto pa tudi v različnih predmetih, ki ležijo na morskem dnu. V našem morju je prisotna vse leto.
NAVADNI MORSKI PES (Mustelus mustelus)
Za razliko od drugih rib je potrebno morskega psa “sleči” iz kože. Meso je srednje okusno nekoliko kiselkasto. Pripravimo ga lahko pečenega, praženega, kuhanega ali v brodetu. V našem morju je prisoten vse leto, najštevilčnejši je od maja do oktobra. Zraste do 2 m in teže do 23 kg. Živi na blatnem dnu do globine 600 metrov.
ORADA (Sparus aurata)
Orada spada med belo ribo in je ena od najokusnejših rib našega morja (poleg zobatca). Poseljuje travnike morskih cvetnic in peščeno morsko dno do globine 30 metrov. Odrasle lahko najdemo tudi do globine 150 metrov. Pri nas pogosto zaidejo v izlivna območja celinskih voda ter v solinske kanale. V našem morju je prisotna vse leto, najštevilčnejša je od avgusta do novembra.
KLAPAVICA (Mytilus galloprovincialis Lam.)
Klapavica ali pedoč (primorsko narečno) je podolgovata ovalna, temno vijoličasta školjka, ki zraste do 10 cm. Raste na skalah, pomolih in zalivih. Zadnja leta pa jo tudi na veliko gojijo v nasadih. Ker deluje klapavica kot filter (kot vse školjke), je zelo pomembno, da je morje kjer se jo goji čisto. Klapavico se nabira čez celo leto, največ pa jeseni in pozimi, ko je voda hladna in čista.
STELLA MARIS
OSTANIMO V STIKU!
Če imate vprašanje, idejo za sodelovanje ali potrebujete svetovanje, nas kontaktirajte. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja in vam podrobno predstavili naše storitve.
6000 Koper – Capodistria
Matična številka: 8816034000
Davčna številka: SI 82532087
Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.